Umar: Slovenija z najvišjo rastjo po začetku krize

Ljubljana − Slovenija je kljub nekoliko nižji gospodarski rasti v zadnjem četrtletju leto 2014 sklenila z najvišjo rastjo po začetku krize. Kot ugotavlja Umar v novi številki publikacije Ekonomsko ogledalo, se spodbudna gibanja nadaljujejo tudi letos: boljše so razmere na trgu dela, prav tako tudi nekateri finančni kazalniki.

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je lani povečal predvsem na račun okrepljenega izvoza, prvič po letu 2008 se je povečala tudi domača potrošnja, piše STA.

Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo. Število delovno aktivnih se je v zadnjem četrtletju lani nadalje povečalo in bilo v 2014 medletno večje v večini dejavnosti. Število registriranih brezposelnih se še zmanjšuje, bruto plača na zaposlenega se je lani v zasebnem sektorju nadalje povečala, v javnem sektorju pa je bila višja prvič po letu 2011. K rasti je pomembno prispevalo povišanje plač v sektorju država, predvsem zaradi aprila uveljavljenih zadržanih napredovanj javnih uslužbencev.

Obseg kreditov vsem domačim nebančnim sektorjem se je januarja povečal. Pri stanovanjskih kreditih je opaziti povečanje sicer predvsem rezultat apreciacije švicarskega franka do evra, rast obsega kreditov podjetjem in nefinančnim institucijam pa je bila posledica večje kreditne aktivnosti. Obseg vlog gospodinjstev (predvsem vlog čez noč) in države se je na začetku letošnjega leta nadalje povečal.

Razdolževanje podjetij in nefinančnih institucij v tujini se je lani nadaljevalo, prav tako razdolževanje bank, ki pa je bilo v primerjavi z letom prej polovico manjše.

Kakovost bančnih terjatev se je izboljšala. Obseg nedonosnih terjatev se je lani namreč znižal za 1,1 milijarde evrov, k čemur je pomembno prispeval ponovni prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank. Nedonosne terjatve so konec leta predstavljale 11,9 odstotka vseh terjatev bančnega sistema (1,5 odstotne točke manj kot 2013).

Banke so v letu 2014 oblikovale za okoli 600 milijonov evrov dodatnih rezervacij in oslabitev oziroma najmanj po letu 2009.

Javnofinančni primanjkljaj se je lani znižal za 299 milijonov evrov na 1,259 milijarde evrov, kar predstavlja 3,4 odstotka BDP. Javnofinančni prihodki so se zvišali za 5,2 odstotka oziroma 764 milijonov evrov. Več kot polovica povišanja izhaja iz višjih davčnih prihodkov − predvsem iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost pa tudi dohodnine.

Zaradi enkratnih dejavnikov v prvi polovici leta so bili za petino višji nedavčni prihodki. Višji pa so bili tudi vplačila prispevkov za socialno varnost in prilivi iz proračuna EU. K 2,9-odstotni rasti javnofinančnih odhodkov so prispevali predvsem višji izdatki za investicije in plačila obresti, nekoliko višji so bili tudi izdatki za pokojnine.