Tiskane izdaje
Tina Lorbek, kulturna antropologinja
Skozi zgodovino boja za pravice žensk se je priborilo ogromno, vendar bi jih bilo danes lepo videti nekoliko več na najvišjih položajih v družbi. Še bolj ključno bi bilo narediti kakšen korak več k izkoreninjenju nasilja nad ženskami, tako pri nas kot tudi drugod po svetu. Poleg tega je treba poudariti še potrebo po nadaljnjem izboljšanju odnosa do žensk in deklet v vsakdanjem življenju, kjer menim, da so neenakosti predvsem posledica vzgoje. Pomembno se mi zdi, da se dekleta zavedajo, da lahko dosežejo vse, se lotijo česarkoli.
Romana Rejc, ekološka kmetica
Ženske smo potrpežljive, vztrajne, umirjene, intuitivne. Če živimo v svojih energijah, se nam te lastnosti dobro obrestujejo, ne le osebno, ampak tudi v družbi in okolju. Kot ženska nisem imela nikoli težav pri nobenem poslu, s katerim sem se ukvarjala, v družbi se nikoli nisem počutila manj vredno od moških. Ženske smo izgubile veliko energije in se oddaljile od svojih prvinskih lastnosti, ker smo hotele postati enakovredne moškim, namesto da bi propagirale svoje enkratne danosti. Z medsebojnim spoštovanjem, razumevanjem in enakovrednim dopolnjevanjem ženskega in moškega vidika bi lahko tvorili enkratno celoto družbe.
Svetlana Novak, medicinska sestra
Redna zaposlitev, normalni delovni čas in spodobno plačilo so osnovni pogoji za normalno življenje in osebno rast. Ko si končno zagotovimo samostojno življenje, prideta na vrsto družina in materinstvo. Potem je največji problem čas! Vedno ga je premalo za nas in za stvari, ki so za nas pomembne. Tudi mediji nam neusmiljeno prodajajo podobo idealne ženske, ki ima dobro službo, je dobra mati, vedno urejena ter cenjena in spoštovana v družbi. Čeprav smo zato vse dneve odsotne, izčrpane in pod pritiskom. Treba je umiriti tempo. Če je volja, je tudi moč! Drage kolegice, ki se srečujete s takšnimi in drugačnimi težavami današnjega časa, le pogumno naprej.
Alenka Primožič, voznica avtovleke
V mojem poklicu so moški do mene pogosto nesramni, ob mojem prihodu so presenečeni, nekateri podvomijo o mojih sposobnostih. Mislim, da je moški ego takrat zelo prizadet. Ženske so po drugi strani navdušene, da jim je na pomoč prišla ženska. Veliko bolj mi zaupajo in pogosto slišim, da smo ženske zelo sposobne, vendar tega ne znamo ceniti. Pa tudi skupina moških mi je že priznala, da jih je sram, ker zna ženska več kot oni. Ženske nismo enakopravne, saj je moški v ženskem poklicu cenjen in spoštovan, ženska v moškem poklicu pa se mora ves čas dokazovati in ne sme storiti nobene napake, sicer jo takoj označijo za nesposobno.
Simona Jereb, učiteljica
Ker delam v javnem sektorju, se mi zdi, da smo ženske in moški enakopravni – razlike v plačah in napredovanjih namreč ni. Večina v učiteljskem poklicu nas je res žensk in menim, da bi bilo dobro, če bi bilo moških nekoliko več; ženski (bolj čustven) in moški (bolj racionalen) princip bi se bolj uravnotežila, kar bi bila dobra kombinacija za vzgojo in poučevanje otrok, predvsem na razredni stopnji in tudi v vrtcih. Sicer pa so ženske v Sloveniji na splošno dovolj pametne, da se ne vključujejo v politiko; ne, ker ne bi mogle uspeti, ampak ker je na njihovih ramenih že tako ali tako večina skrbi.
Sonja Vlašič, direktorica marketinga
Ženske smo z moškimi večinoma enakopravne, na nekaterih področjih jih prehitevamo, na drugih zaostajamo. V oči bode globok prepad, ki zeva med spoloma na najvišjih položajih, najsi gre za gospodarstvo, politiko ali znanost. Prepričana sem, da enakomerna zastopanost spolov ni pozitivna le z vidika enakopravnosti, ampak prinaša tudi konkretne koristi. Različni smo: nekatere značilnosti, denimo samozavest, so povprečno bolj značilne za moške, druge, denimo sposobnost poslušanja, so bolj značilne za ženske. Raznovrstna ekipa bo nedvomno uspešnejša od monotonega tima. Raznovrstnost bogati: od nas je odvisno, ali se razlik zavedamo in jih odprtih glav sprejemamo.
Mateja Kregar, turistična vodnica
Od časov Olympe de Gouges se je položaj žensk močno izboljšal, a še vedno ne dovolj. Morda je na začetku 21. stoletja še najtežji. Postati moramo »superženske«: doseči zavidljivo raven izobrazbe, jo koristno uporabiti v poslovni karieri, vmes pa najti čas za našo »naravno« vlogo. Zato smo negotove, kako pravilno razporediti obveznosti, da bo zadoščeno vsem kriterijem. Zdi se, da še vedno mrzlično iščemo svoj položaj. Čas bo pokazal, ali smo ubrali napačno pot, kje se narave ne da spremeniti. Verjetno bomo takrat morali stopiti korak nazaj, da bomo našli pot do cilja: do modre kreatorke uspešne družbe in zdravih bodočih državljanov.
Miloš Banić, pomočnik vzgojitelja
V mojem poklicu smo z ženskami kar enakopravni, moški imamo celo nekaj privilegijev: raje nas vzamejo v službo v ženski kolektiv, poleg tega nas ženske pri določenih opravilih v vrtcu kar nekoliko ujčkajo. Menim, da je vzgojiteljic več predvsem zaradi stereotipnega razmišljanja, da so ženske primernejše za vzgojo, s čimer se ne strinjam. Slaba stran poklica vzgojitelja so le slabšalne oznake, tudi zato zelo redki moški delajo v jaslih. Na splošno pa opažam, da se z opozarjanjem na uspešne ženske v zasebnem sektorju zdi, da se položaj žensk v družbi krepi, pri tem pa se pozablja na navadne delavke - te so še vedno prav tako deprivilegirane kot nekoč.
Aljaž Mezeg, pilot
Zaradi svojega poklica veliko potujem, pri tem pa ugotavljam, da je položaj žensk v družbi pri nas primerljiv s tistim drugod po Evropi. To vseeno še ne pomeni popolne enakopravnosti med spoloma, je pa ta na visoki ravni, saj danes težko govorimo o sferah, v katere ženske ne morejo poseči. Je pa v mojem poklicu zelo očiten primanjkljaj žensk. Vzrokov je gotovo več. Najbrž bi jih bilo smiselno iskati predvsem v času odraščanja, ko je dekletom na voljo toliko razburljivih vlog in vzornikov, med katerimi lahko izbirajo, v tem naboru pa ženske pilotke niso najbolj zastopane. Na srečo se ta trend spreminja - poglejte samo astronavtko Sunito Williams.
Marko Babnik, taksist
Med zaposlenimi v našem taksidruštvu se je v zadnjih letih zvrstilo kar nekaj žensk. Trenutno pri nas delata dve, ki se odlično znajdeta. Glavni razlog, da v našem poklicu ni več žensk, je treba iskati tudi v tradiciji, po kateri naj bi bilo prevozništvo bolj moški poklic, drugi razlog pa so specifične značilnosti dela, saj taksisti nimamo ustaljenega urnika, v avto prisedajo neznanci, kar je včasih neprijetno in tudi nevarno. Poklic taksista je lahko naporen tudi za moške in še toliko bolj za ženske, zato vsem ženskam in še posebno taksistkam želim srečen 8. marec in veliko uspeha pri delu.
Huso Deljanin, frizer
V našem poklicu nas je morda zato tako malo, ker je včasih veljalo, da so frizerji le homoseksualci. Zdaj je takega razmišljanja manj, je pa za frizerstvo na splošno zelo malo zanimanja. Sicer pa v moških salonih morda raje zaposlijo ženske in nasprotno – moške v ženskih salonih, da med striženjem nekoliko »pocrkljajo« svojo stranko. Poleg tega moški v večinoma ženskih kolektivih skrbimo za ravnovesje, da si ženske ne skočijo preveč v lase. Se pa znajo frizerji bolje promovirati: čeprav so ženske zelo dobre frizerke, so zvezde, tako v Sloveniji kot po svetu, predvsem moški. Kar pa se slovenske družbe tiče: ženske so si gotovo izborile enakovreden položaj.
Uroš Bakič, zdravstveni tehnik
Moški v zdravstveni negi smo vedno korak ali dva za ženskami; ker je teh več, se jih tudi več poteguje za višje položaje, nekatere, se zdi, le zato študirajo kot nore. Mislim, da je izvorni problem ta, da se poklic medicinske sestre že od nekdaj dojema kot ženski, in če kak zdravstvenik napreduje, je to že velik uspeh. Nas pa ljudje v bolnišnicah dojemajo popolnoma enako kot ženske, nobenih predsodkov ni. Na splošno bi rekel, da ženske v Sloveniji napredujejo, imajo že skoraj preveč oblasti, moški pa bomo kmalu v manjšini.
Jurij Ankerst, poklicni vojak
Žensk v vojski ne podcenjujem, dejstvo pa je, da smo moški fizično močnejši in v tem poklicu že zato ženske ne morejo biti enakovredne. Nekatere utegnejo na usposabljanjih zaradi telesne šibkosti ali ženskih težav povzročati probleme, medtem ko so druge izredno močne in trmaste, a se jih v četi kljub temu obravnava kot drugorazredne. Tudi zato prej dobijo boljše delovno mesto – na primer v pisarni … So pa ženske v vsakdanjem življenju povsem enakovredne, veliko se je spremenilo: včasih moških ni bilo pri porodu, zdaj je skoraj vsak. Včasih v naborniško vojsko ženska sploh ni bila vpoklicana, zdaj pa lahko vstopijo tako v policijo kot v vojsko. In vedno več jih je.
Marjan Planinšek, cvetličar
Mislim, da smo moški in ženske enakopravni, a ta enakopravnost se kaže v več odtenkih. V mojem poklicu prevladujejo ženske. Strokovno smo enako usposobljeni pa tudi plačilo se ne razlikuje - odvisno je od učinka, ne od spola. Morda smo moški v cvetličarstvu bolj iskani, ker nas je manj in nismo tako dovzetni za izostanke zaradi otrok, vendar se z odhodom moških na starševski dopust tudi to spreminja. Malo mi je nelagodno, ker od svojih zaposlenih deklet pričakujem, da bodo ob dnevu žena zaradi povečanega obsega dela ves dan v službi. Ampak navsezadnje smo enakopravni, kajne?
